O RAZSTAVIŠČU
Z dograditvijo instituta kot Unescovega regionalnega centra smo pridobili novo možnost, da svoje delovne prostore delimo z umetniki. Naziv Institut informacijskih znanosti sicer napeljuje na tehniko, tisto, kar v resnici delamo in kar je naše poslanstvo, pa zajema zbiranje, urejanje in nudenje informacij o človeški kreativnosti na vseh področjih. Kot kulturna ustanova tako s polno odgovornostjo sodelujemo pri kulturnem dogajanju našega mesta.
OBČASNE RAZSTAVE
Fotoklub Maribor; Foto in kino klub "Kozjak", Kumanovo; Fotoklub Trebinje; Fotoklub Split in Fotoklub "Leskovac", Leskovac
Knjiga
“Knjiga je simbol modrosti, znanja, učenosti. In knjiga je bila tista, ki nas je poleg lastne radovednosti in želje spoznavati neznano popeljala v svet fotografije.
Vsaka fotografija pripoveduje svojo zgodbo in je kakor kitica v poeziji. Sklop vseh fotografij na razstavi pa je pesem, sestavljena iz premnogih verzov. Vsakdo pa ta sklop fotografij, to razstavo, vidi in občuti po svoje, v odvisnosti od odnosa, od percepcije, ki jo čuti do knjige. Tako kot še ni bila napisana zadnja knjiga, tudi ni bila posneta zadnja fotografija.”
Miha Kacafura, predsednik Fotokluba Maribor
SANDRA POŽUN
Tiha razkritja
Avtorica razstave se največ posveča fotografiji aktov, ki jih postavlja v razpadajoča okolja – dvorce, gradove in industrijske objekte – ter v zavetje narave, kjer telesa izpostavlja v močnem kontrastu med kožo in ozadjem.
Serija aktov, imenovana Tiha razkritja, gledalcem ponuja barvne fotografije neidentificiranih teles – tako ženskih kot moških – z močno pripovedno noto, sporočilnostjo in družbeno kritiko, ki se nas dotakne in nas ne pusti hladnih. Fotografirana telesa so surova in naravna, nosijo brazgotine in sledi življenja; skratka, so neolepšana in resnična človeška telesa. S tem avtorica kritizira družbo, ki poveličuje lepoto, ki je pogosto retuširana in polna hipokrizije.
Dr. MARJAN DREV, akad. kipar spec.
plastika / risba
Avtor razstave akademski kipar dr. Marjan Drev je razvil kombinatorno metodo spoznavanja novih likovnih paradigem s kombinacijo geometrije in geometrijske topologije in jo implementiral v slikarstvo in kiparstvo. Razvil je tudi več kot dvajset morfoloških kontrastov.
Glede na bogato ustvarjanje nikakor ne podlega iluziji, da je v teh predstavitvah izčrpal vse strukturne možnosti tako za koncipiranje kiparskih prostorov kot morfoloških kontrastov. Svet interpretacij je glede tega še vedno popolnoma odprt.
ANDREJA TOMINAC, APOLONIJA MAROLT ZUPAN
Tišina / Ritem Malija
Ptujsko jezero je največje slovensko umetno jezero. Serija fotografij je nastala leta 2010 in je mističen prikaz meglenih jesenskih juter na jezeru. Ko jutranja megla skrije sonce in zakrije pokrajino, ostanejo v ospredju naplavljene veje in osamljene ptice. To je neki drugi svet, v katerega lahko pobegnem iz hitrega tempa vsakdanjika in uživam v tišini in abstraktnih motivih.
Mali je celinska država v Zahodni Afriki, ki te ne pusti ravnodušnega. Življenje poteka v ritmu, ki na vsakem koraku sproža močne čutne dražljaje, pa naj bo to vožnja s taksijem, poročno slavje, obisk tržnice, glasbeno dogajanje ali pa sprehod med nasadi mangovcev. Ujeti trenutki poskušajo približati pisane drobce malijskega vsakdana.
MIHAEL BRUNČKO
Mikrostrukture
Lepota in umetnost sta velikokrat prikazani kot nasprotni pol znanosti in tehnologiji. Da znanost in umetnost nista nasprotna pola, temveč sta stkani in komplementarni vedi, nam prikaže Mihael Brunčko s serijo Mikrostrukture. Serija prikazuje mikroposnetke mikrostruktur materialov, na katerih opazujemo njihovo zgradbo, ki je sicer človeškemu očesu nevidna. Da lahko odkrijemo to zgradbo, je treba sam material obdelati s posebnimi tehnikami priprave površine (metalografija), ki ustvarijo ustrezen kontrast med posameznimi elementi, in nato uporabiti različne mikroskope.
KLEMEN KUNAVER
Tempus fugit
“Vzel sem si čas in razmišljal o času. Pravzaprav o svojem odnosu do časa. Gre za igro, kjer se protagonist in antagonist nenehno boriva za svojo vlogo. Enkrat sem protagonist jaz, drugič čas. Jaz sem tisti, ki s svojo percepcijo dajem času moč ali mu jo jemljem. Bežeča drevesa so le posledica drvenja mimo njih – s svojo mimobežnostjo spreminjam objektivno statično v subjektivno dinamično. Kljub prizadevanju časa ne morem ubiti. Lahko se le umikam v brezčasje – včasih odplavam z oblaki, spet drugič se potapljam v globinah zvezdnega vsemirja.”
Klemen Kunaver
MAJA MODRINJAK
Poezija giba
Razstava je mizanscena plesnega teatra v časovno determinirani formi.
Gledalec predstave je ujet v svet, ki ga z različnimi elementi ustvarja avtor. Obstaja pa trenutek, kader, ki ga gledalec znotraj celotne fascinacije predstave težko zazna. Ta trenutek je skozi objektiv ujela fotografinja Maja Modrinjak. Mojstrsko je izkoristila likovni jezik in na svoj način preinterpretirala vrsto kadrov in scen iz mnogih predstav.
Takšno vrsto fotografije morda lahko determinira misel: “Ni pomembno, kaj gledamo, ampak kaj vidimo“. In Maja Modrinjak vidi več.
DRAGO SENICA – PI
Virus+
Razstava VIRUS+ predstavlja obdobje epidemije skozi prizmo karikature.
Z več deset tisočimi objavljenimi karikaturami in ilustracijami je Drago Senica – Pi dobro znana osebnost v Mariboru in Sloveniji. Za seboj ima bogato ustvarjalno sled v Vestniku, Pavlihi, Totem listu, lepo število let v študentski Tribuni, pa tudi v Kleine Zeitung ter v številnih drugih tiskih in najdlje v Večeru. Izšli sta tudi dve knjigi njegovih karikatur: »Rdeče in črno. Karikature« (Večer, 1998) in »Zdravniški obrazi« (Založba Pivec, 2013).
Za posebne dosežke je Drago Senica prejel nagrado Društva novinarjev Slovenije. Kot enemu najpopularnejših Mariborčanov pa so podelili naziv »Frajer Ezl eka«.
RUDI URAN
Levitacija za dve baladi
Levitacija se tematsko povezuje s spremljajočo video projekcijo z naslovom Dve baladi. Fotografska razstava in video projekcija sta del istega koncepta, skozi katerega umetnik nagovarja gledalca k razmisleku o času.
Video Dve baladi združi dve življenjski obdobji, ki sta na prvi pogled nezdružljivi. Vse, kar prinaša mladost, je starost že doživela, kar prinaša starost, pa ni dano vsakomur. Levitacija pa čas povsem ustavi, celo zanika. V ospredje postavi trenutek kot edino kategorijo, vredno naše pozornosti. Umetnik kot model uporabi štirinajstletno balerino Pino, ki kljubuje sili težnosti in drugim naravnim zakonom. Čeprav je pristanek na tleh neizbežen, nas lahko že naslednji trenutek nek dogodek, lepa misel ali prijazen nasmeh ponovno dvigne med oblake.
STOJAN KERBLER
Delo
Razstava predstavlja dela Stojana Kerblerja, umetnika fotografije (naziv FIAP), soustanovitelja Fotogrupe ŠOLT (1963) in Mariborskega kroga (1971), Prešernovega nagrajenca in prejemnika številnih drugih visokih umetniških priznanj.
Ujel je neštete trenutke trka in stapljanja starožitnosti okolja v dušah delavcev ter neobčutljivosti tehnoloških inovacij, s katerimi so delali. Ne ve se, ali bo tovarna preživela, preživele pa bodo Kerblerjeve fotografije!
TEODOR VEINGERL
Mesto brez cest / Mesto, ujeto v preteklosti
Nenehna eksponentna rast je glavni krivec za izčrpavanje našega planeta, za podnebne spremembe in navsezadnje tudi za hitrost širjenja epidemij.
A obstajajo alternative. Mesti, ki jih prikazuje razstava, imata zaradi zgodovinskih in zemljepisnih značilnosti skoraj tako nepremakljive meje kot naš planet. To pomeni, da so se prebivalci morali prilagoditi omejitvam, in ne obratno. Kaj se lahko naučimo od njih?
IGOR ČOKO
Skrivališča
Serija fotografij z naslovom Skrivališča (Štekovi) po nekaj letih logično nadaljuje serijo Ujeti. Balkanska pot je preusmerjena v Bosno, v Beogradu pa še vedno ostaja veliko migrantov. Čeprav se želijo prijaviti v taborišča, jih tam odklanjajo. Tako v Beogradu v improviziranih skrivališčih preživljajo kratke premore pred nadaljevanjem poti. Ljudje se brezizhodno vrtijo v krogu, iščejo luknje in skrivališča. Krog skrivališč in območje gibanja se ožita. Spori in obračuni so pogost pojav. Pot skozi Bosno je prenevarna, proti Hrvaški in Madžarski nemogoča. Agonija se nadaljuje …
BOGO ČERIN
Fotografski mojster
JURE KRAVANJA
Zemljin vid
Razstava prinaša izbor fotografij z raznih koncev Evrope, od Goričkega in Toskane do Provanse in južne Anglije. Skupna točka fotografij je, da so vse posnete iz zraka, navpično navzdol. Pokrajine postanejo na teh slikah tuje, nedomače. Podobne so zapletenim zemljevidom, mikroorganizmom ali načrtom neznanih strojev; bolj kot na človeška bivališča spominjajo na skice abstraktnih krajin. Pomagajo nam videti Zemljo drugače.
RUDI URAN
Pot redukcije in odkrivanje sublimnega
Izziv prvega razstavljavca je sprejel Rudi Uran, filmski režiser, grafični oblikovalec, slikar in umetniški fotograf. V svoji razstavi, ki jo je poimenoval Pot redukcije in odkrivanje sublimnega, se poigrava s konvencijami fotografije in ustvarja delno abstrahirane podobe, ki od gledalca zahtevajo drugačno opazovanje likovnega fotografskega dela. Fotografija postaja slikarska podoba, čopič in platno je zamenjal fotoaparat.
